četrtek, 06. november 2014

Naša država bo učinkovita in vitka ali pa je ne bo!

Menda uporaba pomirjeval v Sloveniji skokovito narašča. Saj se ja ne čudite? Zato se tudi ni za čuditi, da me je po današnji četrtkovi oddaji na TV SLO zaneslo k predalu kjer se bi mogoče nahajal še kakšen Persen. Vendar ga ni bilo in sem si zato kar sam predpisal avto terapijo s tem blogom.

Čudovite primere »reševanja problemov« v javnem sektorju smo slišali, tako da človek sploh ne ve kje naj začne. Ali pri polkovniku SV, predsedniku Gospodarske zbornice, direktorju, ki izdeluje okna ali še kje drugje? Neverjetno s kakšno lahkoto nekateri ljudje razmišljajo o »reševanju problemov« ob tem pa jim je popolnoma nejasno samo področje, širša slika in seveda vsebina problema.

Začnimo s polkovnikom Slovenske vojske in se tem, kako si on predstavlja racionalizacijo v javnem sektorju. V Kranju je menda vojašnica, ki bi se jo moralo prebarvati in vojaki so v skladu s predpisi o javnih naročilih pridobili tri ponudbe za dela barvanja. Najcenejša naj bi bila tista v višini 20.000 €, pa je vrli in stanovitni polkovnik prišel na idejo. Kaj če kupimo barvo sami, gasilci nam pomagajo z lestvijo namesto odra in mi to »hip-hop« opravimo lepo sami. Pustimo to dejstvo, da dejavnost vojske nikakor ne obsega registracije poslovne dejavnosti za barvanje fasad in da gre v bistvu za klasično delo na črno. Enako velja za Kranjske gasilce, ki vsekakor niso svojih lestev zagotovili v okviru sosedske pomoči, čeprav so sosedi. Ampak, sedaj temu polkovniku vsi, na čelu z obrambnim ministrom, ploskajo.

To je tipičen primer varčevanja na napačnem koncu in z napačnimi cilji. Kajti izpeljimo ta primer do konca. Recimo, da se zberejo Kranjski obrtniki v okviru Kranjske obrtne zbornice in zahtevajo, da se jim pove točno koliki delež morajo oni v davkih plačevati za SV? Nato pa modro sklenejo, kupili si bomo puške sami in se bomo sami branili. Saj SV nas ne rabi, zakaj bi mo potrebovali njih?

No drug primer razmišljanja je že takšen, da če se ta direktor iz Celjskega, menda izdelovalec oken še enkrat pojavi na TV, se bom opravičil Boskarolu, ki me je do sedaj tudi imenitno zabaval s svojo logiko. Kajti njegove izjave so vsaj trikrat bolj inteligentne od izjav tega direktorja! Torej v kaj se je to pot spustil? Izvalil je globokoumno idejo o »nujnosti učinkovitosti« javnega sektorja. Najprej povsem na kratko. Res je da se pojma učinkovitosti in uspešnosti prepletata, kje pa je razlika, je še celo ekonomistom jasno. Če za gospodarstvo velja, da je primarna učinkovitost in komplementarna, vendar vseeno sekundarna, uspešnost, potem moramo sprejeti zaključek, da je za javni sektor ravno obraten vrstni red.

Kaj pa sploh je »učinkovitost v javnem sektorju«? Je mogoče to število napisanih kazni, je to mogoče število posredovanj v zdravstvu, je to število vpisanih učencev v šolah, rešenih odločb v državni upravi... Če kdo temu pritrjuje potem ni nič boljši od tega predstavnika menedžerske naive v slovenskem prostoru. Vem, da je takšnim težko razumeti, zakaj bi  recimo za policijo morala biti pomembnejša uspešnost, torej zmanjšanje števila nesreč, vlomov, nasilja, napadov in vse mogoče druge vrste kaznivih dejanj.

Zakaj v šolstvu ne šteje predvsem učinkovitost v odnosu do učencev. Zato, ker si želimo uspešnih dijakov, študentov... Zakaj v zdravstvu ne šteje učinkovitost opravljenih zdravniških posegov, temveč njihova uspešnost. In popolnoma enako logiko lahko reflektiramo tudi v državno upravo.

Za "vrhovnika" Gospodarske zbornice pa ne bom popolnoma nič dejal, čeprav sem najprej hotel. Mogoče le to, govoričil je o »operacionalizaciji« v javnem sektorju. Mimogrede sem že opazil, da je to postala modna beseda v politiki, katere smisel pa ti »veseljaki« sploh ne poznajo. Eno samo čvekanje na to temo. Pa jim pojasnimo – operacionalizacija, pomeni takšno izrabo resursov poslovnih aktivnosti, ki omogočajo tekoče izvajanje delovnih postopkov!

Končajmo torej raje to agonijo nenehnih poskusov, da se logika in pogledi iz gospodarstva popolnoma nebrzdano hočejo prenesti v sfero problemov javnega sektorja. Kaj imajo eni še vedno občutek, da so še neverjetne rezerve na naši poti proti dnu ali kaj?


6 komentarjev:

  1. Viktor -Z

    Vse bolj blodnjavi postajamo! Ne vem če še sploh ustrezamo kateremu koli Shakespearovemu delu?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Cosi fan tutte, ta še vedno ustreza!

      Izbriši
    2. Res ustreza, pa tudi končni Mozartovi realizaciji Šekspirove ideje!

      Izbriši
  2. Nekaj sem "kracala", pa ni pravi čas!
    http://reiacerberus.wordpress.com/2014/11/08/ali-je-sploh-se-kaj-pomembno/

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Kar dobro "nakracano, celo zelo prizanesljivo!

      Izbriši
  3. Kar se psihopatov tiče, je to že v osnovi njihova lastnost, sicer ne bi bili tako imenovani ;)
    Malo psihopata je v vsakomur, le da ima malo od nas plodna tla za razvoj... do zdaj... smo pa vedno bolj pognojeni... ;)))
    lp, z.

    OdgovoriIzbriši