nedelja, 20. marec 2016

"Strogo usmerjena podpora"

Še en tekst sem odkril pod prahom ignoriranih in zamolčanih misli. Tudi ta tekst je nastal pred več kot dvajsetimi leti, tudi kot uvodnik v 17. številki mesečnika "Delo in kadri"! Najprej sem želel, da bi povzel le nekaj bistvenih misli iz njega, toda ko sem ga bral sem tudi tokrat ugotovil, da je po 20 letih še enako svež, kot je bil daljnega leta 1994! Zato ga objavljam v celoti!

Vsa srečanja strokovnjakov o podjetništvu in majhnih  podjetjih se vedno zaključujejo z evforičnimi ugotovitvami, da ne rečemo parolami:  Bodočnost je v najmanjših, kdor omogoča  rast  majhnih, lahko  računa  na visoko gospodarsko rast. Majhno  je  izvirno  in fleksibilno... in tako naprej.

Blejsko  srečanje o malem gospodarstvu je omogočilo, da  naši  strokovnjaki  ponovno opozorijo na nekatera neizpodbitna  dejstva. Dr.  Miroslav Rebernik je tako ugotavljal, da je od 15,7  milijona podjetij v Evropi le 12.000  takšnih, v katerih je zaposlenih  več kot 500 ljudi. Dr. Aleš Vahčič in dr. Miroslav Glas pa sta  predvsem  opozorila, da je pomembno ustvariti takšne možnosti v  gospo­darstvu  neke  države,  ki bodo nenehno  omogočale  razvoj  novih, majhnih, a hitro rastočih podjetij - poimenovanih "gazele".

Kljub tem zelo nujnim in potrebnim opozorilom pa ne kaže,  da bi  se  pri nas karkoli premaknilo na bolje. Naše "gazele"  se  še vedno  financirajo iz prihrankov ali iz  re-investiranega  dobička, ustrezne podpore pa ni niti na bančni niti na državni ravni.

Dejstvo je, da je v naših razmerah vsakršna ekonomska podpora še  vedno  zaželena kot politično dejanje, čeprav tega nihče  za živo  glavo  ne bo priznal. Za razliko od nas,  kjer  se  največja tovrstna sredstva obračajo na Ministrstvu za gospodarske  dejav­nosti, je to v Evropski uniji drugače urejeno. Vsi ugotavljajo, da je najučinkovitejša nemška oblika podpore podjetništvu. Tam namreč zagotavlja vse oblike pomoči - v katero so vključena tako  gospo­darska pomoč, bančna posojila, kot tudi neformalni tvegani kapital - gospodarska zbornica.

Pri  tem gospodarska zbornica ne nudi zgolj  podpore,  temveč tudi  promovira obstoječe programe in podpore ter seveda,  kar  je najpomembnejše, učinkovito prilagaja različne oblike podpore  tako majhnim kot srednjim podjetjem.

Zakaj  ni pri nas gospodarska zbornica postavljena  v  takšno vlogo - funkcijo oz. zakaj jo kot substitut zamenjuje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, si naj odgovori vsakdo sam. Vendar zelo žalostno  izzveni dejstvo, da ministrstvo sicer  vneto  organizira najrazličnejše  zavode  ali razpisuje najrazličnejše  natečaje  - javne  razpise  n. pr. za sofinanciranje promocije  malega  gospo­darstva,  ko pa je zadeva v postopku razpisa končana,  pa  "letijo naokrog pisma".

Običajno  imajo  le-ta sledečo vsebino:  "Projektni  svet  je zaradi  velikega števila vlog in višine zaprošenih sredstev skle­nil,  da  sofinancira  samo skupne  nacionalne  programe  promocij malega gospodarstva.  Regionalne  in lokalne projekte  pa  bo  po možnostih  vključeval v projekte skupne promocijske  predstavitve Slovenije,  ki se pripravlja na medresorski ministrski  ravni.  Iz teh razlogov ni bilo mogoče sofinancirati vaše vloge. Za  sodelovanje na razpisu se vam zahvaljujemo."

Želena  rast  našega gospodarstva  po  povprečni  6-odstotni letni stopnji bo možna le, če bodo hitro rastoča podjetja dosegla v  povprečju 20-odstotno rast. Torej za celotno  gospodarsko  rast nikakor ni nepomembna podpora in pomoč našim "gazelam". Toda razni skladi in oblike državnega patroniziranja nasploh, so vedno politično  obarvani,  pa  če to priznavamo ali ne.  Zato  vrnimo gospodarski zbornici njeno funkcijo in priznajmo njeno večjo možnost  neodvisnega ekonomskega pristopa v nudenju pomoči in podpore  podjetjem, predvsem pa hitro rastočim "gazelam"!

Ni komentarjev:

Objavite komentar