nedelja, 05. junij 2016

Nesrečna jama pri Krenu!

V jami pri Krenu je bilo letos že sedemindvajesetič srečanje v spomin na pobite po vojni. Takratna prva udeležba Kučana in Šuštarja, na spravni manifestaciji je bila zgodovinska in je hotela začrtati novo smer doseganja enotnosti slovenskega naroda. Vsa ostala srečanja, ki so potem v vseh teh letih sledila, pa so povsem izgubila svoj namen in se sprevrgla v farso poveličevanja narodnega izdajstva, kjer prednjačijo ljudje kot je Dežman, ki iz leta v leto napihuje število mrtvih – kot je poročala RTV se je letos ta številka samo v Kočevskih jamah, po njegovih besedah, že zaustavila pri 100.000. zato si jo velja zapomniti in potem spremljati, kje mu bo pristala naslednje leto.
Jasno mora biti vsem, da te teme sploh ne bi omenjal, ker vsakdo ima pravico, da se spomni svojih svojcev in se jih pokloni. Ampak tukaj bi se zadeva morala končati, torej s pietetnim spominom, vendar se ne konča. Konča se na osebni ravni povsod v svetu, le v Sloveniji ne. Tukaj se sleherna, še tako razumljiva komemorativna žalna slovesnost sprevrže v politični dogodek.
Najprej o udeležbi cerkve, ki dobesedno uživa v pogrevanju te teme. Namesto, da bi RKC poslala zgolj župnika, mora ona napenjati mišice in pošlje kar škofa. Ta pa med drugim tudi izjavi »Tukaj ležijo naši sinovi, ki so ravnali v DOBRI VERI…! Veste, pa če bi ta taisti stavek izrekel župnik, bi bila teža njegove besede povsem drugačna, kot pa je škofova.
Kot slavnostni govornik se je pojavil tudi naš evroposlanec. Ne morem si pomagati, da sem si od njegovega govora zapomnil le to, da obžaluje, da »sprava ni bila dokončana pred 25 leti in da ni bila izvedena lustracija…«.
Potem pa je tukaj še tretja oseba – Pahor s svojim popolnim pomanjkanjem in odsotnostjo državniškega duha. Odločno moram napisati,kjer se pojavi predsednik republike, sleherni tisti dogodek preraste pietetne okvire in se spremeni v politično manifestacijo. Vem da jeto težko razumeti, zato pa mi tudi nikoli ne bomo država! Tudi Pahor grozi, s hvalisanjem kako bodo kosti zločincev prenesli v Maribor.
Skratka, to ni bilo pietetno srečanje svojcev temveč politična manifestacija klerofašizma, ki nenehno ponavlja svojo mantro o spravi, hkrati pa niti z eno besedo ne izrazi tistega, kar bi lahko bilo temelj za spravo – to je KESANJE za ravnanje ljudi v jami Kren, kot je dejal škof – »v dobri veri«!

Ni 'dobre vere', nekdo noče sprave, imamo predsednika, ki je zmeden do konca in imamo spoznanje – še najmanj pet naslednjih stoletij tukaj ne bo nobene sprave, saj vendar ni za božjo voljo, za kaj takega nobenih pogojev.