četrtek, 27. november 2014

BBB!

Kaj je BBB? To je "Blog brez besed"!


PS: Neverjetno, takšno butneš in ostaneš živ! Izjava sicer povsem stoji.

Toda, naključij ni! Ker sem profesionalno deformiran si ne morem kaj, da ne bi pomislil tudi na to, da ga SDS pošilja na teren kot "Under cover agenta". Ali v kakšno novo desno stranko ali mogoče celo v NSi.

'Gospodar lutk' v Puščavi, pa bo izza zavese vlekel niti lutk!

nedelja, 23. november 2014

Naj bo demonstracija povsem praktična!

Kot bi dejal moj prijatelj Jure je Butalcem skoraj nemogoče vtepsti v glavo nekatere stvari. Recimo, poglejmo samo sedanji trenutek, ko se tako mrzlično išče gospodarski minister. Toda mi ne iščemo gospodarskega ministra, mi iščemo všečno osebo, ki po možnosti še hodi po žerjavici, ki obvlada veščine ob katerih nam zastaja dih in potem mi rečemo: "Vau, to je to! To je gospodarski minister, ki ga potrebujemo!"

No, pa si to oglejmo na povsem praktičnem primeru! Vzamimo dve državi, ZDA in Ukrajino. Obe imata isti show "America/Ukraine got talent!" Našel sem celo povsem enako demonstracijo veščine, pa si najprej oglejmo tisto iz ZDA:




Sedaj pa si poglejmo še posnetek druge kandidatke, iz UKRAJINE:



Tako, končali smo, sedaj pa seveda v komentarjih predvsem predlagam, da poveste svoje mnenje o tem, katera bi bila boljša gospodarska ministrica!

četrtek, 06. november 2014

Naša država bo učinkovita in vitka ali pa je ne bo!

Menda uporaba pomirjeval v Sloveniji skokovito narašča. Saj se ja ne čudite? Zato se tudi ni za čuditi, da me je po današnji četrtkovi oddaji na TV SLO zaneslo k predalu kjer se bi mogoče nahajal še kakšen Persen. Vendar ga ni bilo in sem si zato kar sam predpisal avto terapijo s tem blogom.

Čudovite primere »reševanja problemov« v javnem sektorju smo slišali, tako da človek sploh ne ve kje naj začne. Ali pri polkovniku SV, predsedniku Gospodarske zbornice, direktorju, ki izdeluje okna ali še kje drugje? Neverjetno s kakšno lahkoto nekateri ljudje razmišljajo o »reševanju problemov« ob tem pa jim je popolnoma nejasno samo področje, širša slika in seveda vsebina problema.

Začnimo s polkovnikom Slovenske vojske in se tem, kako si on predstavlja racionalizacijo v javnem sektorju. V Kranju je menda vojašnica, ki bi se jo moralo prebarvati in vojaki so v skladu s predpisi o javnih naročilih pridobili tri ponudbe za dela barvanja. Najcenejša naj bi bila tista v višini 20.000 €, pa je vrli in stanovitni polkovnik prišel na idejo. Kaj če kupimo barvo sami, gasilci nam pomagajo z lestvijo namesto odra in mi to »hip-hop« opravimo lepo sami. Pustimo to dejstvo, da dejavnost vojske nikakor ne obsega registracije poslovne dejavnosti za barvanje fasad in da gre v bistvu za klasično delo na črno. Enako velja za Kranjske gasilce, ki vsekakor niso svojih lestev zagotovili v okviru sosedske pomoči, čeprav so sosedi. Ampak, sedaj temu polkovniku vsi, na čelu z obrambnim ministrom, ploskajo.

To je tipičen primer varčevanja na napačnem koncu in z napačnimi cilji. Kajti izpeljimo ta primer do konca. Recimo, da se zberejo Kranjski obrtniki v okviru Kranjske obrtne zbornice in zahtevajo, da se jim pove točno koliki delež morajo oni v davkih plačevati za SV? Nato pa modro sklenejo, kupili si bomo puške sami in se bomo sami branili. Saj SV nas ne rabi, zakaj bi mo potrebovali njih?

No drug primer razmišljanja je že takšen, da če se ta direktor iz Celjskega, menda izdelovalec oken še enkrat pojavi na TV, se bom opravičil Boskarolu, ki me je do sedaj tudi imenitno zabaval s svojo logiko. Kajti njegove izjave so vsaj trikrat bolj inteligentne od izjav tega direktorja! Torej v kaj se je to pot spustil? Izvalil je globokoumno idejo o »nujnosti učinkovitosti« javnega sektorja. Najprej povsem na kratko. Res je da se pojma učinkovitosti in uspešnosti prepletata, kje pa je razlika, je še celo ekonomistom jasno. Če za gospodarstvo velja, da je primarna učinkovitost in komplementarna, vendar vseeno sekundarna, uspešnost, potem moramo sprejeti zaključek, da je za javni sektor ravno obraten vrstni red.

Kaj pa sploh je »učinkovitost v javnem sektorju«? Je mogoče to število napisanih kazni, je to mogoče število posredovanj v zdravstvu, je to število vpisanih učencev v šolah, rešenih odločb v državni upravi... Če kdo temu pritrjuje potem ni nič boljši od tega predstavnika menedžerske naive v slovenskem prostoru. Vem, da je takšnim težko razumeti, zakaj bi  recimo za policijo morala biti pomembnejša uspešnost, torej zmanjšanje števila nesreč, vlomov, nasilja, napadov in vse mogoče druge vrste kaznivih dejanj.

Zakaj v šolstvu ne šteje predvsem učinkovitost v odnosu do učencev. Zato, ker si želimo uspešnih dijakov, študentov... Zakaj v zdravstvu ne šteje učinkovitost opravljenih zdravniških posegov, temveč njihova uspešnost. In popolnoma enako logiko lahko reflektiramo tudi v državno upravo.

Za "vrhovnika" Gospodarske zbornice pa ne bom popolnoma nič dejal, čeprav sem najprej hotel. Mogoče le to, govoričil je o »operacionalizaciji« v javnem sektorju. Mimogrede sem že opazil, da je to postala modna beseda v politiki, katere smisel pa ti »veseljaki« sploh ne poznajo. Eno samo čvekanje na to temo. Pa jim pojasnimo – operacionalizacija, pomeni takšno izrabo resursov poslovnih aktivnosti, ki omogočajo tekoče izvajanje delovnih postopkov!

Končajmo torej raje to agonijo nenehnih poskusov, da se logika in pogledi iz gospodarstva popolnoma nebrzdano hočejo prenesti v sfero problemov javnega sektorja. Kaj imajo eni še vedno občutek, da so še neverjetne rezerve na naši poti proti dnu ali kaj?


ponedeljek, 03. november 2014

Blagor nam in našemu umu!

Preprosto ne vidim več nič smiselnega v tej državi, kaj šele v EU. Vidim tudi, da se neke zgodbe ponavljajo in to vse hitreje in hitreje. Recimo zgodba o napadih na varuha konkurence. Kako prozorno, pokvarjeno in pritlehno delovanje. Ljudje pa nič. No, ravno nič ne, saj smo ravno danes lahko zopet gledali "dementno povorko", ki je obhoda stavbe na kateri piše Sodišče, zamenjala za Hotel Union!

Včasih se iskreno vprašam, pa v kakšnem svetu slepote mi živimo. Poslušal sem Studio City in hotel razumeti v čem je razlika med stališči Fajonove in Petrleta?To med voditeljem oddaje in obema gostoma, EU poslancema, sploh ni bil dialog. Mogoče bi bilo pravo poimenovanje - paralelolog! Naj le neskromno pripomnim, da je to že najmanj deseta beseda, ki sem jo bil prisiljen "izumiti", da izrazim neko stanje verbalne kakofonije. Sploh me ni jezilo to, da niso našli skupne niti pogovora. Ujezilo me je to, da sta se oba poslanca skupaj postavila v ideološki blog evropoutilitarizma in na vse mogoče načine dokazovala pravilnost svojih doktrinarnih izrekov. Veliki finale je bila Petrletova izjava "pa kaj vi veste, kaj bi bilo z Grčijo, Portugalsko, Irsko, Ciprom in drugimi, če ne bi sledili diktatu Bruslja!"

Zastonj je Štefančič kot iztočnico hotel vpeljati strahovit porast revščine v teh državah, brezposelnost, razpad javnega sistema itd. Ne, Peterle je kot navit ponavljal stavek, bilo bi še huje! Le kako?

Preskočimo malo v neko drugo polje. Danes sem malo preučeval kaj vse mora človek narediti, da se reši enega najbolj ostudnih davkov v državi, to je "prispevek za RTV". Zakon o RTV je jasen, tudi je najbolj jasno to, da je med vsemi razlogi daleč največji socialni položaj občana. Vendar, vmes je bil sprejet ZUJF, ki košček po košček pleni premoženje tistih, ki so pomoč prisiljeni zaprositi. Dobro se ve, da je drastično upadlo število prosilcev socialne pomoči (vsaj po 9 mesecih, ko nastopi pogoj zavarovanja izplačil DSP), vendar, kot da mi več ne poznamo pojma "harmonizacija pravnih predpisov", razen seveda ko to zahteva EU!